Likovni pedagog, ustanovitelj Napotnikove galerije, publicist...
Obrazložitev predlagatelja: KS Šoštanj
Viktor Kojc se je rodil 13. 3. 1925 v Šoštanju. Njegov oče Alojz Kojc je bil vrtnar in amaterski fotograf (l. 1945 ga je aretirala OZNA in je bil najverjetneje ustreljen v znanem šoštanjskem poboju), mati Marija, rojena Šip, je bila šivilja. Viktor Kojc je l. 1941 končal meščansko šolo, l. 1944 pri mojstru lesne umetniške obrti Milanu Horvatu vajeništvo in l. 1946 strokovno obrtno šolo za žganoslikarja.
Kasneje je ob delu študiral likovno peadgogiko in psihologijo. V letih 1950 – 1956 je bil zaposlen v šoštanjskem LIK-u, bil leto dni tajnik Stanovanjske skupnosti Šoštanj, nato enajst let (1960 – 1971) likovni pedagog, upokojen l. 1972 na II. osnovni šoli Šoštanj (OŠ Biba Röck). Tu je leta 1963 ustanovil Napotnikovo galerijo, za katero je zbral veliko eksponatov in bil vrsto let tudi upravitelj te galerije.
Kot slikar samouk se je zgodaj vključil v razgibano kulturno življenje domačega kraja in organiziral številne likovne razstave, predvsem pa pomagal priti v javnost mnogim amaterskim lokalnim slikarjem. Razstavljal je tudi sam, samostojno in skupinsko.
Kot amaterski likovni kritik je objavil številne ocene, med drugim o Tinetu Kosu, Miri Pregelj, Majdi Kurnik, Aristidu Zorniku, Lojzetu Zavolovšku, Lojzetu Ojsteršku, Marjanu Vodišku, Sntonu Hermanu, Veri Svetini, Venčeslavu Košenini in drugim. Največ pa je seveda spominskih zapisov o življenju in delu rojaka Ivana Napotnika. Izdelal je tudi njegovo pomsrtno masko.
Nepregledno je število njegovih publicističnih prispevkov, bodisi jubilejnic, srečanj z rojaki in nekrologov, o Musiju, Vošnjakih, Hriberniku, Mayerjevih, kajuhu, Trobejevih idr. Ti prispevki so bili objavljeni v Delu, Večeru, Prosvetnem delavcu, Novem tedniku, Kmečkem glasu, Našem času, Nedeljskem dnevniku, Usnjarju itd.
Je urednik knjižice Mesto Šoštanj, Osnovna šola Biba Röck in Napotnikova galerija, sodeloval pa je tudi v drugih publikacijah (Hotenja l. 1988, 1990, idr.) Tudi zaradi njegovih zapisov je mesto Šoštanj trajno zapisano v slovenskem zgodovinskem spominu.
Poznan je kot »živi leksikon Šoštanja«. Redno ga obiskujejo vsi, ki iščejo ta ali oni podatek iz zgodovine mesta. Viktor Kojc ohranja iz pripovedovanja, lastnega življenja in literature, številne podatke bodisi letnice, imena ali opise dogodkov, ki so mlajšim rodovom neznani, starejšim pa so že ušli iz spomina. Žal sam teh vedenj očitno ne bo uspel sistematsko urediti, zato to delo čaka mnoge raziskovalce, ki so njegove spomine že zapisali ali posneli na magnetofonski trak.
Viktorja Kojca se je prijelo ime »večni godrnjač«, a zmeraj je »godrnjal« za kulturno rast svojega kraja, ki je navkljub zgodovini tukaj živečih velikih žena in mož, postajal vse bolj anonimen in anemičen. Kot prijatelj kulture in umetnosti, planinec in član številnih društev in nenazadnje kot informator ohranja g. Viktor Kojc v svojem srcu, med vsemi nami živimi, zagotovo največji spomin na preteklost Šoštanja.
Viktor Kojc je od nekdaj zaljubljen v svoj rojstni kraj in morali bi ga posnemati v njegovih prizadevanjih, da bi kulturno mrtvilo v Šoštanju trajno preseženo. Malo je ljudi, ki bi imeli svoj kraj tako radi, kot ima Viktor Kojc svoj Šoštanj in Šoštanjčane, Skoraj tri četrt stoletja je zvest temu kraju, ki mu je posvetil večino svojih moči, želja in hotenj.